Almati (kazaško in rusko Алматы) je največje mesto v Kazahstanu, ki je po popisu leta 2009 štelo skoraj 1,4 milijona prebivalcev.
Mesto, znano tudi pod starejšim ruskim imenom Alma-Ata, je bilo med leti 1929 in 1997 glavno mesto sprva sovjetske republike in nato neodvisne države Kazahstan, potem pa je kazahstanska vlada preselila sedež v Astano (kasneje preimenovano v Nursultan). Stoji na jugovzhodu države blizu meje s Kirgizistanom, ob severnih obronkih srednjeazijskega pogorja Tjanšan. Njegovo ime (dobesedno »oče jabolk«) se nanaša na veliko število jablan, ki jih gojijo v okoliški regiji. Poselitev območja sega v antiko, tu je nekoč stalo naselje z istim imenom, ki pa so ga v 13. stoletju porušili Mongoli. Rusko carstvo je tu leta 1854 postavilo vojaško utrdbo Verni, ki je kmalu privabila večje število naseljencev v okolici. Hitra rast se je nadaljevala, ko so Rusi leta 1929 sem preselili upravo, še zlasti pa zaradi dokončanja turško-sibirske železniške proge. Leta 1939 je Almati štel že 221.000 prebivalcev. Ruski vpliv se kaže v geometričnem vzorcu razporeditve ulic in širokih avenijah s številnimi parki. Oblasti so pričele intenzivno razvijati industrijo in mestno gospodarstvo še zdaj temelji na lahki in težki industriji; nekoč je bila razvita zlasti strojegradnja, zdaj pa največji delež predstavlja predelava hrane.
Še vedno velja tudi za pomembno izobraževalno in kulturno središče. V Almatiju imajo med drugim sedež Državna univerza Kazahstana s 13.000 študenti, Kazahstanska akademija znanosti, Državni umetnostni muzej in Državna knjižnica. Med znamenitostmi je tudi pravoslavna Stolnica vnebovzetja, zgrajena leta 1907, ki je še vedno druga najvišja lesena stavba na svetu. Mesto stoji na močno potresno ogroženem območju, kar naj bi bil eden od glavnih razlogov za selitev uprave v Astano.
